Moj prvi stik z duhovnostjo je zaznamoval datum, četrtek, 9. 1. 2014. Takrat sem »slučajno« prišel v stik s sledilko Sai Babe in sem obenem prejel tudi vhibuti (sveti prah). Ni se mi sanjalo, kdo to je in kaj ta prah sploh je. Začel sem raziskovati, prebirati vse knjige, ki sem jih od Sai Babe našel in vse skupaj me je neverjetno pritegnilo. Za vibhuti sem prebral, da se manifestira sam od sebe na svetih slikah, oltarjih, ipd… ali tudi, da ga lahko manifestira sam Mojster. Še bolj sem bil zmeden: kako je to lahko sploh mogoče.

V tistem času se je moje življenje precej spremenilo. Pred tem sem že zamenjal službo, za tem sem se preselil v novo stanovanje in tudi avto sem bil prisiljen zamenjati, saj se mi je stari stalno kvaril. Počasi se je začela spreminjati tudi družba okoli mene, pojavili so se novi ljudje. Spomnim se, da sem si zaželel neko sliko in prijateljica, ki intuitivno slika, je naslikala indijsko boginjo Saraswati (boginja znanja, umetnosti, govora…). Kasneje sem nekoliko več izvedel o Saraswati, takrat nisem vedel, kdo to je.

Splet okoliščin je leta 2016 pripeljal do tega, da sem spoznal Andrejo (Bhimanadini Dasi), ki je tudi precej zaznamovala mojo duhovno pot. Teh »slučajnih«  dogodkov je bilo v mojem življenju vedno več. Spomnim se, ko sem se maja istega leta znašel na dogodku Bhakti Marge s Swamijem Kanjalochanom. V bistvu sva s prijateljico pripeljala sliko Krišne, ki so jo naročili devotiji za novi tempelj Bhakti Marge v Splitu. V spominu mi je ostalo, kako je tisti dan deževalo kot iz škafa, iskala sva prostor, kjer se je dogodek odvijal, vendar ga nikakor nisva našla. Na koncu sva parkirala avto in se hitro odpravila čez cesto, da bi sploh našla nekoga, da bi vprašala, kje je prostor, ki ga iščeva. Izkazalo se je, da sva vstopila točno v prostor, ki sva ga iskala.

Priznam, da nisem sploh vedel, kaj delam tam in mi je bilo vse precej čudno. Vem, da sem se zelo prijetno počutil ob satsangu s Swamijem in petju Bhajanov. In tisto noč sem si v srcu zaželel, da bi tudi sam hotel biti del te skupine, ki je izžarevala tako pozitivno energijo in da bi tudi sam začutil to srečo. Takrat nisem še vedel za duhovnega učitelja Paramahamso Vishwanando in minilo je skoraj leto dni, preden sem ga prvič srečal.

Ko gledam nazaj, vidim, kako me je sam Bog pripeljal na to pot. Sedaj vidim, da so se večje spremembe začele šele takrat, vendar o tem v kakšnem od naslednjih blogov.

Mukunda Das