Korona virus je nedvomno najaktualnejša tema zadnjih nekaj tednov.
Na začetku je bilo… umm smo preživeli že svinjsko, ptičjo in še kakšno gripo, verjetno je samo lažen alarm.
Ampak iz tedna v teden je postajalo resnejše, in ko so se javne ustanove začele zapirati, je bilo jasno, da korona virus nosi s seboj moč ohromitve sistema. Kar sem opazil je tudi, da so ljudje z vsakim dnem bolj prestrašeni in to je nekaj, česar ne moremo zanikati…
Živim s 130 ljudmi in vsakega od njih imam rad, ampak ko kdo malo močneje zakašlja, je prva misel: ‘”Lahko je korona,” in da ne omenjam, da v ašramu … mediji nimajo ravno močnega vpliva, nevertheless, se je strah uspel pretihotapiti tudi sem.
Seveda je naša prva rešilna bilka Guruji, ki nas je že tolikokrat popeljal iz še take zapletene situacije, ko nam je dal navodila, kako ravnati, je to seveda umirilo situacijo, saj je vsak od nas že izkusil zaščito, ki nam jo naš guru daje. In ne govorim samo ljudem v ašramu, ampak ljudem all over the world.
Pred nekaj dnevi sem se z brati pogovarjal ob večerji in seveda je tema nanesla na korono. Takrat smo vsi uspeli narediti korak nazaj in pogledati na položaj iz drugačne perspektive.
Kot veste v hinduizmu verjamemo v karmo in če stopimo korak nazaj in pogledamo, kako ljudje ravnamo z naravo in živalmi in konec koncev drug z drugim zadnjih 50 let, vidimo, da je to samo posledica tega. Ne mislim, da je to nekakšno maščevanje narave, ampak narava ima svoje meje in ko se moramo nekaj naučiti … Če pogledamo zgodovino, se vedno zgodijo stvari, ki so navzven sicer gromozanske, ampak obenem uspejo, da menjati perspektivo…
Spomnim se, da vsi starejši ljudje, ki so preživeli vojno, pravijo, da je vojna največji učitelj in obenem so to bili ljudje, ki so najbolj skromni in ljubeči. Naši generaciji in generaciji pred nami je bilo dokaj lahko in na neki točki je pohlep prevzel vajeti… in takrat smo začeli izkoriščati in ne cenimo več, kar imamo.
Here is question for you.
Kdaj smo se ljudje pripravljeni najbolj spremeniti? Ko smo bolni in ko se počutimo nemočne.
In roko na srce, korona nam vzbudi občutek nemoči… če lahko Tom Hanks, ki ima dostop do najboljših zdravnikov na svetu, zboli, potem lahko zbolim tudi jaz… in tako se rešimo misli kot so: ‘’ To se meni ne more zgoditi, to se lahko zgodi samo drugim ljudem.’’ In samo na ta način se lahko nehamo skrivati pred sabo in svojimi strahovi in samo, ko se nehamo skrivati, se lahko z njimi soočimo.
Strah pred smrtjo je največji in najbolj množični strah vseh ljudi na svetu (drugi je mimogrede strah pred javnim nastopanjem) in dejansko nas ni strah smrti, strah nas je ideje o smrti in nekako si vedno lažemo, da mogoče pa mi vendarle ne bomo umrli. Ali pa celo življenje delamo, da pustimo zapuščino… nekaj, po čemer se nas bodo ljudje spomnili in preko tega poskušamo postati nesmrtni.
In če sem iskren, tudi mene je strah… ampak obenem vem, da tudi če me doleti korona, bo to zame priložnost, da menjam perspektivo in naredim korak naprej v življenju, spremenim, kar se mora spremeniti in na koncu koncev sprejmem, da je smrt del življenja in da se ji ne morem izogniti.
Korona virus je samo opomnik, da moramo začeti spreminjati odnos do narave živali in ljudi okoli sebe, in mati narava je naša mama… ampak včasih moramo pač dobiti po riti, da se naučimo, kaj je dobro za nas in kaj ne.
Jagatpathi Das Ananda
