Izkušnja nekoga, ki je ne more sam zapisati, ker ima sedem let.

“Kako je bilo lepo. Prav čutil sem ga. In glava mi je gorela. Ko je rekel, naj si ga predstavljamo v tretjem očesu, sem imel občutek, da ima roke na moji glavi. Dobesedno. Nisem vedel, da bo tako močno. Daj, mami, napiši to.” In sem ga, tako kot pač kot mame včasih naredimo, vprašala, če bi mu bilo žal, če bi namesto na daršan šel na dvorišče, kot je nameraval. Ker bo itak šel na naslednjega, na državnega, je rekel. A ga je naša punca prepričala, da je ostal. Tako si je želela, da bi bili vsi skupaj (in še skrita želja, da bi bil tudi njen pes ob njej med daršanom, se ji je uresničila). “Ja. Res nisem vedel, da bo tako močno. Jaz bi šel na vse daršane, ki bodo! “

In potem je še cel večer ponavljal, kako lep daršan je bil. In zjutraj, ko se je zbudil, zaslišim: “Mami, kako lep daršan je bil včeraj!”

Ravi in Harini Dasi

X