Pri svojih 21 letih sem prišla do točke, ko preprosto nisem več prenesla svojega življenja. Nisem imela želje po vstajanju iz postelje. Iskala sem srečo v alkoholu, družbi, zabavah. Precej normalno za ta leta, vendar je to res edini način?
No, seglo je tako daleč, da sem s 30 evri v žepu odpotovala v Anglijo, saj druge izbire nisem videla. Živo se spominjam občutka na letalu, ko sem bila prvič »sama«. Sama na poti v neznan svet. Izjokala sem ogromno strahu. Danes pa sem zelo hvaležna za to izkušnjo. Bila je najtežja, a najboljša.
Bila sem popolnoma prepuščena »višji sili«. Moje življenje na tujem se je začelo s težkimi preizkušnjami, ampak se je na neki točki spreobrnilo v najboljši čas v mojem življenju. Vendar sem v samoti večkrat doživela situacije, kjer je bilo jasno, da nisem »sama«. Nevidna roka me je nosila in ščitila. Velikokrat sem ostala brez besed. Ti trenutki so bili tako globoki, da si sama nisem znala razložiti, kaj točno se dogaja. Sem se pa zelo spoprijateljila s to »nevidno roko«.
Po enem letu sem se vrnila domov. Nekega lepega dne me je mama povabila na poseben dogodek po imenu »Darshan«. Ko sem jo vprašala, kako to izgleda, mi je rekla: »Razsvetljeni učitelj položi roko nate in te gleda v oči.«
Iskreno nisem vedela, kaj naj si mislim. Bilo mi je hudo nenavadno. Pa še kako nerodno bi mi bilo v oči gledati nekoga, ki ga ne poznam? Svoj pogled sem vedno raje skrivala. Vendar se je v meni prebudila velika radovednost.
Bilo je januarja v letu 2017. Avtobus Slovencev je peljal proti Budimpešti. Na poti so se mi v nekem trenutku ulile solze. Občutek je bil, kot da sem kar naenkrat začutila val Božanske Ljubezni. To je bil On. Mama me je debelo gledala in rekla: »Kaj pa je zdaj s tabo narobe? Spet si prizadeta!«
Kdor pozna mojo mamo, ve, da je kraljica sarkazma. Ta izraz je vedno rada uporabljala, ko sem zaradi svoje senzibilnosti čutila nekaj, kar se ni dalo razložiti.
Ko smo prispeli do stavbe, kjer je bil dogodek, se spomnim, kako počasi vendar odločno sem hitela do dvorane, kjer se je dogodek odvijal. Čutila sem izjemno neopisljivo energijo. Kaj takega v življenju nisem doživela. Ustavila sem se pri vhodu in obstala. Nisem imela poguma pogledati noter. Vedela sem, da je moje življenje za vedno spremenjeno. Počasi sem se ozrla. Um je težko zmogel, kar je moje srce čutilo. Po blagoslov sva šli z mamo skupaj. Vedela sem, da preprosto ve vse. Ob njegovem pogledu sem se počutila tako nenaravno domače. Čutila sem, kako mi je z lahkoto pobral breme, ki sem ga dolgo nosila. Na koncu sem Ga gledala in se začela smejati kot otrok. Tudi On se mi je pridružil, še dandanes se spominjam tega skupnega smeha in sreče. Trenutek za tem, ko sem se usedla, so se mi ponovno ulile solze in ni jim bilo konca. Gledala sem po dvorani in nisem mogla verjeti, kar se je pravkar zgodilo. Vedela sem, da sem se končno vrnila domov. Vedela sem, da želim k Njemu pripeljati vsako živo dušo, ker vsak hrepeni po Ljubezni, po resničnosti. Po tem, kar nas je naša družba prepričala, da ne obstaja.
Sedaj, tri leta za tem, obnavljam in dodajam najlepše trenutke življenja, povezane z Njim. Koliko zlomljenih src sem že videla, ki so ponovno zagorela ob Njegovi prisotnosti in koliko jih še bo. Postalo mi je jasno, kdo je bila »navidezna roka«, ki me je spremljala in ščitila v mojih preizkušnjah življenja v Angliji.
Rosijo se mi oči, ker vam lahko resnično povem, da mi je rešil življenje.
Jai Gurudev
Krishna Kanta Dasi
